Odkrivajmo kraje ob železniški progi Ljubljana-Sežana

 

Vozne rede vlakov, si lahko ogledate v iskalniku voznega reda.

Opisi po vrsti:
Borovnica → Logatec → Rakek → Postojna → Pivka → Divača → Sežana

 

Borovnica

Borovnica je urbano podeželsko naselje, znano po nekdaj največjem dvotirnem zidanem železniškem viaduktu v Evropi , ki je bil porušen med drugo svetovno vojno in po njej. Ostanek enega stebra še danes stoji sredi naselja. Borovnica je znana tudi po nasadih borovnic in tradicionalni prireditvi Praznik borovnic, ki poteka vsako leto drugo ali tretjo soboto v juliju. Je tudi odlično izhodišče za izlete s kolesom.

Priporočamo okoli 13 kilometrov dolg izlet, primeren tudi za družine z manjšimi otroki. S kolesom se z železniške postaje zapeljemo skozi Borovnico do Spominskega parka, kjer si lahko ogledamo edini ohranjen steber nekoč mogočnega Borovniškega viadukta, največjega objekta na progi Dunaj – Trst. Pot boste nadaljevali mimo Dolinskega mostu, prav tako opečno-kamnite obočne mojstrovine iz istega časa. Danes je to največji most te vrste, po katerem poteka železniški promet v Sloveniji. Kmalu zatem vas bo pot pripeljala na mozaične ravnice Ljubljanskega barja. Na vodnem zajetju Borovniški vršaj se boste lahko odžejali z odlično vodo, v času sezone pa se malo naprej posladkali v nasadih borovnic. Reko Bistro boste prečkali preko starega mostu in po 6,5 km kolesarjenja prispeli do mogočnega poslopja nekdanjega cisterjanskega samostana v Bistri, kjer domuje Tehniški muzej Slovenije. Poleg ostalih sta v njem tudi prometna zbirka, ki vključuje tudi več kot 100 koles in predstavlja celotno zgodovino razvoja kolesa, in zbirka limuzin maršala Tita.

Pot s kolesom lahko usmerite tudi skozi vaško jedro Borovnice. Po idilični Borovniški dolini boste po 5 km prikolesarili do soteske Pekel. Pred znano gostilno Pekel, ki slovi po postrvih, biftkih, čilskih vinih in sladici “Peklenšček”, vas čaka parkirišče. Od tu dalje pot s kolesi ni več mogoča, kolesa pa lahko parkirate na parkirišču za kolesa tik za mostom, ki vodi h gostilni. Pot po soteski, v kateri vedno šumi, včasih pa tudi mogočno buči voda, ki se peni tudi čez pet večjih slapov, in kjer tudi sredi poletja vejeta svežina in hlad, lahko nadaljujete peš – gre za zahtevno, z lestvami, klini in jeklenicami opremljeno pot. Do lestev, ki vodijo do 3. slapa še nekako gre v običajni obutvi. Naprej pa le v pohodniški oz. planinski. Pot je lahko krožna in možnih je več variant. Vzela vam bo od ene do dveh ur časa, sprehod do 2. slapa in nazaj pa okoli pol ure.

V Borovnici si je mogoče izposoditi tudi električna kolesa različnih velikosti in sicer preko podjetja ATM 24 (telefon: 041 370 133; e-pošta: [email protected]).

 

Več informacij:

Občina Borovnica

T: 00386 1 750 74 60
E: [email protected]
www.borovnica.si

 

Avtorja fotografij: Peter Svete in Andrej Klemenc

Logatec

Logatec je bil prvič omenjen v rimskih časih, ko je nastal kot strateško pomembna obcestna postojanka ob cesti Akvileja – Emona. Podobo mesta zaznamuje nekaj lepih primerov stare notranjske vaške arhitekture ter približno 3 kilometre od železniške postaje oddaljen Grad Logatec.

Na poti pred gradom je vreden ogleda Vojni muzej. Posebnost muzeja je zbirka preko 2800 različnih odlikovanj z vsega sveta.

Kolesarski navdušenci lahko lepote občine najbolje spoznate, če jo prekolesarite. Mnoge pešpoti, kot so Notranjska planinska pot, Jamarska transverzala ter Jamarska pot Laze – Pokojišče ali pa tudi krožna Logaška planinska pot, vas bodo sprostile. Okoli 15 kilometrsko pot s postaje do naravne znamenitosti Planinsko polje je svojevrstna kraška posebnost. Po okolici so posejane tudi številne turistične kmetije.

Adrenalina željni se lahko podate na hrib Ženček, ki je poleg Sekirice znan kot najboljši (šolski) teren v Sloveniji za jadranje na vetru, primeren za začetnike in za izkušene pilote.

Najnovejša pridobitev je približno 2 kilometra od postaje oddaljen vetrovnik Aerodium, kjer lahko na močnem toku zraka tudi sami poletite. Za letenje v vetrovniku ni potrebno, da ste izkušen športnik, pomembno je, da si to želite.

Zanimiv za ogled je tudi okoli 10 kilometrov oddaljen Tomažinov mlin v Hotedršici, ki je še vedno delujoč in se ponaša s posebnostjo, da je postavljen nad naravnim požiralnikom.

Logatec zaznamujejo tudi tradicionalne prireditve, ki skozi dediščino s pridihom sodobnosti razkrijejo dušo domačinov. Med najbolj poznanimi je Gregorjev sejem.

 

Več informacij:

Občina Logatec

T: 00386 1 759 06 33
M: 00386 51 353 916
E: [email protected]
www.logatec.si

Vir fotografij: Občina Logatec

Rakek

Rakek je naselje v občini Cerknica, ki ga obdaja čudovita kraška narava. Je odlično izhodišče za nezahtevne izlete s kolesom in za prijetne postanke. Predlagamo okoli 30-kilometrski izlet s kolesom skozi dolino Rakov Škocjan in ob enem največjih presihajočih jezer v Evropi Cerkniškem jezeru, ogled makete jezera v Dolenjem jezeru in taborske cerkve v Cerknici.

Cerkniško jezero je, skupaj z Rakovim Škocjanom in Križno jamo, razglašeno za mednarodno pomembno mokrišče – Ramsarsko območje, zaradi pomena za življenje ogroženih ptic pa še za območje Natura 2000. Pot s kolesom lahko nadaljujemo v prostrane notranjske gozdove, kjer se nam kmalu odpre pogled na dolino Rakov Škocjan. Kraška dolina je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame. To dokazujeta 42 m visoki Mali naravni most, 37 m visoki Veliki naravni most ter soteski za njima.

Do doline se lahko z železniške postaje odpravite tudi peš po Kunaverjevi poti, imenovani po Pavlu Kunaverju, ki je svoje učence redno vodil od postaje do Rakovega Škocjana. Pot lahko za nekaj kilometrov podaljšate in se sprehodite tudi do zahodnega roba Cerkniškega jezera, tik nad ponorom Velika Karlovica.

Dogodek, ki se ga splača obiskati: Pust v Cerknici – vsako leto od debelega četrtka do pepelnične srede.

 

Več o kolesarskih izletih:

Kolesarski izleti po Notranjskem parku

Kolesarjenje po poteh jezerskega moža Jezerka

 

Več informacij:

Notranjski regijski park

Tabor 42, 1380 Cerknica

T: 00386 1 709 36 36
M: 00386 31 668 223
E: [email protected]
www.notranjski-park.si

Avtorji in vir fotografij: Zoran Vidrih, Notranjski regijski park in Jošt Stergaršek

 

Postojna

Postojna je svetovna zibelka krasoslovja. V Notranjskem muzeju Postojna (600 m od železniške postaje) je na ogled najbolj celovita razstava o kasu v Evropi, stalna razstava Muzej krasa. Tu se lahko dotaknete kapnikov in si ogledate največji slovenski grajski zaklad, ki so ga našli v Predjamskem gradu. Z veljavno vozovnico vam priznajo 20-odstotni popust pri vstopnini.

Na potepu po mestu vas vabimo v brivsko-frizerski salon Ozbič, eno najstarejših brivnic v Sloveniji. V legendarni rožnati hiši na vogalu, kjer je bil brivski salon že leta 1924, so še danes glamurozni stoli iz časa med obema vojnama.

Skozi mestno jedro vas bo pot vodila do izjemne turistične znamenitosti v svetovnem merilu in najbolj obiskane turistične jame v Evropi – Postojnske jame. Le 2 kilometra oddaljena od železniške postaje s svojimi 24 km rovov, galerij in veličastnih dvoran sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu. To je tudi edina jama na svetu z dvotirno železnico.

S kolesom, sami ali v spremstvu izkušenega kolesarskega vodnika, pa ste vabljeni na razgibano krožno Grajsko kolesarsko pot, ki poteka mimo številnih čudovitih vasic in cerkva. Na poti lahko obiščete kar tri srednjeveške gradove: grad Prestranek, grad Orehek in Predjamski grad. Slednji že več kot 800 let kljubuje času, vklesan v 123 metrov visoko kamnito steno. Velja za največji jamski grad na svetu, za katerim se prepletajo skrivni rovi.

Planinsko polje, ki je od železniške postaje v Postojni oddaljeno 10 km, velja za eno lepših klasičnih kraških polj. Če ga obiščete po obilnejšem deževju, boste priča čudovitemu prizoru, ko se le-to spremeni v jezero. Na južnem robu polja se nahaja Planinska jama – največja vodna jama v Sloveniji, ki jo tvorijo raznolike dvorane, številna čudovita jezera in kapniki. Tu živi tudi največja populacija človeške ribice v Sloveniji.

V spremstvu izkušenega lovca vodnika pa vas vabimo na sprehod po gozdovih, kjer živi ena izmed največjih populacij rjavega medveda v Evropi. Medveda in druge gozdne živali lahko varno opazujete v njihovem naravnem okolju.

V Postojni imajo pregovor »prazna vreča ne stoji pokonci«, zato pri njih ne boste lačni. Na krožnikih domačih gostiln in restavracij ter turističnih kmetij se divjačina združi s sezonskimi divjimi dobrotami, kot so gobe ali čemaž. Doma pridelano zelenjavo pa dopolnjujejo značilne koline s krvavicami in pečenicami ter suhe domače mesnine in mlečni izdelki.

 

Več informacij:

TIC Galerija

Trg padlih borcev 5, 6230 Postojna
T: 00386 40 122 318
E: [email protected]

 

TIC Postojna

Tržaška cesta 59 a, 6230 Postojna
T: 00386 64 179 972
E: [email protected]
www.visit-postojna.si

Avtorji fotografij: Miha Dolenc, Peter Gedei in Tomaž Penko

 

Pivka

Železniška postaja Pivka v svoji okolici kaže ostanke železnodobnih naselbin. Zaradi ugodne prometne in strateške lege so Italijani med svetovnima vojnama tu zgradili več vojašnic, na strateško pomembnih vrhovih nad Pivko pa številne utrdbe, ki so bile sestavni del Alpskega obrambnega zidu, ki se je raztezal vse od Genovskega zaliva do Kvarnerja. Ravno Pivka in bližnje vojašnice v Hrastju so bile najbolj utrjeni deli vzhodnega dela alpskega zidu. Vojašnice je kasneje zasedla jugoslovanska vojska. Zdaj so preurejene v muzej oziroma Park vojaške zgodovine Pivka, ki se nahaja le dober kilometer stran od železniške postaje Pivka. Ogled vojaških vozil, orožij, podmornice, letal … po novem lahko preizkusite tudi simulator letenja.

Pot s kolesom vas lahko zapelje do okoli 4 kilometre oddaljenega Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera. Na zračni dolžini 15 kilometrov najdemo kar 17 presihajočih jezer, kar je edinstveno v Evropi. Tam si je zanimivo ogledati Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Predstavitve posameznih jezer vključujejo tudi življenje domačinov v pokrajini, kjer je enkrat preveč, drugič pa premalo vode.

V bližini izvira reke Pivke, za vasjo Zagorje, stoji grad Kalc. Grad, od katerega danes stoji samo še stolp ter ruševine, je zgradila plemiška rodbina Steinberg. Tu je živel narodni buditelj, pesnik in pisatelj Miroslav Vilhar. Mimo gradu, ki stoji med nasadom starih lip, se lahko sprehodimo skozi kostanjev drevored. Prav tam poteka tudi Velika Krpanova pot*.

* Legenda o Martinu Krpanu: Po teh krajih se je potikal legendarni slovenski literarni junak Martin Krpan. Svojo domačijo je imel na Vrhu pri Sveti Trojici. Silak Krpan je po svetu hodil s svojo kobilico, ki jo je včasih prestavil kar s svojimi rokami, če sta si na ozkih poteh prišla s kom nasproti. Nekoč mu prišel nasproti sam cesar z Dunaja. Začuden nad njegovo močjo, je Martina poprosil, naj jim pomaga premagati Brdavsa, turškega bojevnika. Martin Krpan se odpravi na Dunaj, kjer resnično premaga Brdavsa, katerega ni uspela premagati cela cesarska vojska …

Pivka leži pod Javorniki, ki tvorijo največji strnjen gozdni masiv v tem delu Evrope in nudijo dom in zavetje tudi trem velikim zverem – medvedu, volku in risu. Ker znajo biti zveri včasih tudi naporni sosedje, so v Pivki uredili nov center o velikih zvereh Dina Pivka, kjer lahko obiskovalci na sodoben, zanimiv in interaktiven način spoznajo življenje zveri in načine sobivanja z njimi skozi VR očala, obogateno resničnost, preko »zverbooka«, filmov …

 

Več informacij:

Turistično informacijski center Pivka

Krpanov dom, Prečna ulica 1, 6257 Pivka
T: 00386 30 644 799
E: [email protected]

www.parkvojaskezgodovine.si/tic-pivka

 

Avtorji in vir fotografij: Simon Avsec, Erika Kovačič in Park vojaške zgodovine Pivka

 

Divača

Divača je najpomembnejše prometno križišče na Krasu in središče občine Divača. Kraško arhitekturo dobro ponazarja Škrateljnova hiša iz 17. stoletja v kateri domuje Muzej slovenskih filmskih igralcev in razstava posvečena znani igralki Iti Rini. V okolici so številne kraške jame in udornice, ki nakazujejo podzemeljski tok reke Reke, potem ko zapusti Škocjanske jame. Najbolj znana je Divaška jama. Udornica Risnik je naravovarstveno zavarovana, okoli nje pa je speljana Krasoslovna učna pot. Vzhodno od Divače oz. vasi Dolnje Ležeče je na polju Ležeški Gabrk Kraški letalski center.

Železniška postaja Divača je lahko izhodišče tudi za okoli 4 kilometre dolg kolesarski izlet do Škocjanskih jam. Pot s kolesom vas bo vodila po dokaj hriboviti cesti v objemu kraške narave. V naselju Mutavn vas čaka čudoviti Park Škocjanske jame. Jame predstavljajo čudoviti naravni spomenik parka, ki s svojimi razsežnimi dvoranami in pravim podzemnim »kanjonom« nobenega obiskovalca ne pustijo hladnega. Od leta 1986 so del svetovne dediščine UNESCO, vpisane  so tudi v Unescov program Človek in biosfera – Biosferno območje Kras (2004) in so del Ramsarske konvencije že od 1999. Škocjanske jame so zelo poznane tudi po pionirskih raziskavah kraškega podzemlja, po bogatih arheoloških najdbah, po edinstveni biotski pestrosti in po izjemni kulturni dediščini.

Kras in Brkine lahko raziskujete z e-kolesi.

Avtomatizirana izposoja koles Bike Sharing omogoča, da si registriran uporabnik izposodi kolo na eni postaji in ga vrne na katerikoli od postaj. Na voljo je 25 električnih koles, na vsaki postaji jih je pet, poleg njih pa so še tri dodatna priključna mesta.

Lokacije postaj:

Divača – parkirišče ob električni polnilnici, dostop z ulice Trg 15. aprila 1 b, Divača
Komen – na »placu«, OMV, Komen 119 a, Komen
Štanjel – avtobusna postaja, Štanjel 41, Štanjel
Sežana – pri Osnovni šoli Srečka Kosovela, Kosovelova ulica 6, Sežana
Kozina – pri parku Žaga, Istrska ulica 19, Kozina

 

 

Več informacij:

Občina Divača

Kolodvorska ulica 3/a, 6215 Divača
T: 00386 5 731 09 30
E: [email protected]

www.divaca.si

 

Informacijski center Parka Škocjanske jame

Matavun 12, SI-6215 Divača
T: 05 7082 110
E: [email protected]

www.park-skocjanske-jame.si

 

Avtor in vir fotografij: Borut Lozej, Park Škocjanske jame

 

Sežana

Sežana je prestolnica Krasa, mesto tik ob slovensko-italijanski meji. Z železniške postaje zavijte na Kosovelovo ulico, poimenovano po enem najpomembnejših predstavnikov slovenske zgodovinske avantgarde, Srečku Kosovelu, rojenem v Sežani. Prav na železniški postaji se prične tudi voden literarni sprehod, poimenovan V korak s Kosovelom (vsako prvo in tretjo soboto v mesecu). Mimo mestnega parka pri Starem gradu prispete do Kosovelovega doma Sežana, ki ponuja pestro koncertno, plesno, gledališko in razstavno dejavnost ter bogat filmski program. Mimo Spominskega parka prispete do Kosovelove spominske sobe, ki vas popelje skozi življenje in literarno ustvarjanje pesnika. Tu se začne tudi sedem kilometrov dolga Kosovelova pot, ki se nadaljuje pod sežanskim hribom Tabor, nato pa skozi borove gozdove, mimo vinogradov in kraških vasic pripelje do Kosovelove domačije v Tomaju.

Sežana je nedvomno poznana tudi po Botaničnem vrtu Sežana ob vili Mirasasso, grajenem v historičnem slogu, ki ga danes uvrščamo med najpomembnejše vrtnoarhitekturne objekte v Sloveniji. V njegovi bližini se nahaja največji pridelovalec terana na Krasu, zadruga Vinakras, ki med drugim, v veliki vinski kleti iz klesanega kamna, zgrajeni leta 1861, nudi vinske degustacije. V bližnji Kraški trgovinici Turistično informacijskega centra Sežana lahko kupite lokalne spominke in kraške dobrote ter si priskrbite zemljevid mesta in okolice.

Pestra bera dogodkov in festivalov vabi v mesto vse leto. Številne športne navdušence privabi prva velika rekreativna tekaška prireditev v sezoni, Mali kraški maraton, ki se odvija že od leta 2000. Mlade in mlade po srcu pa vsako poletje navdušuje Mladifest, ki ponuja pester športni, glasbeni in kulturni program. Jesen zaznamuje Martinovanje na Krasu, ki poskrbi za kulinarično razvajanje ter pokušino kraških vin.

V bližini Sežane se nahaja svetovno znana Kobilarna Lipica, največja kobilarna z lipicanci na svetu in eden največjih kulturnih spomenikov Slovenije, katerega zgodba se je začela že leta 1580. Do Lipice se s kolesom zapeljite skozi Živi muzej Krasa. To ekološko pomembno območje, ki velja za zakladnico kraških pojavov, je bilo leta 2017 razglašeno za najboljšo tematsko pot v Sloveniji. Na robu območja se nahaja najstarejša turistična jama v Evropi, jama Vilenica. Po njene nosi ime Mednarodni literarni festival Vilenica, katerega osrednji dogodek se vsako leto zaključi v globinah tega kraškega podzemlja.  Le lučaj stran se nahaja vas Lokev, ki je znana po najstarejši pršutarni na Krasu, Vojaškem muzeju Tabor ter pestri gostinski ponudbi. Nad vasjo se vzpenja hrib Kokoš, na vrhu katerega se nahaja planinska koča s ponudbo lokalnih dobrot.

Iz Sežane se lahko podate tudi po Kraški vinski cesti, skozi kamnite kraške vasice, mimo številnih vinarjev in ponudnikov drugih lokalnih dobrot. V Dutovljah se ustavite na Pepinih kraških vrtovih, se zapeljete po Teranovi krožni poti in se poleti udeležite najodmevnejšega dogodka na Krasu, Praznika terana in pršuta. Nadaljujte proti vasi Pliskovica, kjer se nahaja preko 400 let stara Slamčeva domačija, preurejena v mladinski hotel. Vas slovi po pestri turistično-gastronomski ponudbi in Festivalu kamna.

 

Več informacij:

Turistično informacijski center Sežana
Partizanska cesta 4
6210 Sežana

T: 00386 5 731 01 00
E: [email protected]

www.visitkras.info

 

Avtor in vir fotografij: Jošt Gantar, Marko Pleterski

 

Dodatne informacije:

  • v Infocentrih Koper, Ljubljana, Celje in Maribor,
  • na potniških blagajnah,
  • na številki 080 81 11,

 

Del projekta CROSSMOBY (Čezmejno celostno prometno načrtovanje in intermodalne storitve potniškega prometa). Odkrivajmo kraje ob progi Videm-Trst-Ljubljana