Koridor D: odličen zgled sodelovanja Evropske komisije, Slovenije – Ministrstva za promet in Slovenskih železnic – ter drugih evropskih držav ob koridorju.
Za ministrstvo za promet, Direkcijo za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo in Slovenske železnice je projekt koridorja D brez dvoma zelo uspešen primer pridobivanja sredstev iz evropskih skladov.
Slovenija je od decembra 2006, ko je bil na ministrski ravni podpisan sporazum, del vseevropskega železniškega koridorja D, ki iz španske Valencije poteka čez Francijo, Italijo in Slovenijo do Budimpešte na Madžarskem. V prihodnje naj bi se koridor D podaljšal do Kijeva v Ukrajini. Namen koridorja je zagotoviti večje zmogljivosti za tovorni promet z uvedbo enotnega evropskega sistema za upravljanje železniškega prometa (ERTMS). Gre za eno od ključnih tehnologij, ki bo zaznamovala železnice v prihodnjih desetletjih. Evropska komisija je z odločbo z dne 10. decembra 2008 odobrila sofinanciranje projekta ERTMS na koridorju D. V projekt koridorja D so poleg Slovenije vključene še Španija, Francija, Italija. To ni prvi tovrstni koridor v Evropi, na katerem se udejanja sistem ERTMS in za katerega se sredstva zagotavljajo iz evropskih skladov TEN-T. Evropska komisija ima tako že bogate izkušnje pri urejanju odnosov z državami, ki so vključene v koridorje, in ima izoblikovan model, ki zagotavlja najučinkovitejše delo. Države, vključene v koridor, so tako na predlog Evropske komisije ustanovile skupno telo, Evropsko ekonomsko interesno skupino – EEIG, ki v njihovem imenu in zanje opravlja vse potrebne komunikacije v odnosu do Evropske komisije, vključno z vlogami za sofinanciranje iz skladov.
Slovenske železnice, kot upravljavec javne železniške infrastrukture in član EEIG-ja že od leta 2007 (julija tega leta je bil podpisan sporazum o ustanovitvi EEIG za koridor D), sodelujejo v vseh dejavnostih. Na strokovni ravni se usklajujejo vsi ključni parametri, ki so potrebni za enotnost sistema in za dosego ključnih ciljev: ustvarjanje interoperabilnega železniškega omrežja v Evropi in dvig ravni storitev v tovornem prometu. Dejavnosti na koridorju D so podrobneje predstavljene na spletni strani www.corridord.eu.
Da bi zagotovili popolno skladnost z aktualno zakonodajo v Sloveniji in nemoteno delovanje v okviru EEIG, so Ministrstvo za promet, Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo (DŽI) in Slovenske železnice (SŽ) oktobra lani podpisali sporazum, ki jasno določa medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem projekta, zagotavljanjem in porabo sredstev ter nadzorom nad izvajanjem in porabo sredstev tega projekta:
V skladu z EU in nacionalno zakonodajo DŽI, kot investitor v javno železniško infrastrukturo (JŽI), opravljala delo naročnika in zagotavlja potrebna sredstva v proračunu Republike Slovenije. SŽ, kot upravljavec JŽI ter izvajalec obvezne gospodarske javne službe izvajanja oziroma organiziranja vzdrževalnih del v javno korist, opravlja naloge v zvezi z vodenjem projekta, administracijo in poročanjem na projektu.
Za izvedbo potrebnih javnih naročil sta DŽI in SŽ imenovali skupno komisijo, ki vodi vse postopke. Z izbranimi izvajalci nato DŽI in SŽ skleneta tripartitne pogodbe, v katerih DŽI do izvajalca nastopa kot naročnik in SŽ kot upravljavec JŽI in izvajalec nalog.
Pogodba z izbranim izvajalcem bo sklenjena tako, da bo obveznost financiranja izvedbe del usklajena z zagotovljenimi viri financiranja ter da bo mogoče stroške projekta spremljati skladno z odobrenim EU sofinanciranjem projekta s sredstvi TEN-T.
MZP nadzira izvajanje projekta ter porabo sredstev, kot je to določeno z obveznostmi države članice, skladno s finančno TEN Uredbo ter določili Odločbe EK o sofinanciranju tega projekta s sredstvi TEN-T.
Štirinajstega januarja 2009 je bil na portalu javnih naročil – http://www.enarocanje.si/pregledobjav.asp – objavljen razpis za: Razvoj ERTMS/ETCS na infrastrukturi koridorja D. Iz razpisne dokumentacije, ki je dostopna na http://www.enarocanje.si/Dokumentacija/2009/1/2157-95510491907520/Razpis_ERTMS.zip, je jasno razvidno, da je naročnik DŽI, kot investitor, SŽ pa kot upravljavec in izvajalec obvezne gospodarske javne službe izvajanja oziroma organiziranja vzdrževalnih del v javno korist, kot je to določeno v Sporazumu.
Navajanje enega izmed slovenskih medijev, da naj bi se s pogoji, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji, favoriziralo eno izmed hčerinskih podjetij SŽ, je povsem neutemeljeno in zavajajoče. Nobeno od hčerinskih podjetij Slovenskih železnic namreč ne opravlja tovrstnih del s področja signalnovarnostnih naprav. Kot je navedeno v besedilu zgoraj, je bil razpis objavljen v skladu z zakonsko podlago. Tako omenjeni razpis nikakor ni sporen in s tem tudi ni ogroženo črpanje evropskih sredstev. Gre za zgled sodelovanja Evropske komisije, Slovenije – Ministrstva za promet in Slovenskih železnic – ter drugih evropskih držav ob koridorju.
