Železnice na 10. vseevropskem koridorju od Ljubljane do Carigrada so se odločile, da bodo uresničile pobudo BAC Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo*, in sicer nameravajo skrajšati čas potovanja tovora s sedanjih nekaj več kakor 60 ur na 25 ur. V ponedeljek, 16. marca, ob 8.30 je tako iz Ljubljane proti Carigradu, do kontejnerskega terminala v Halkaliju, krenil kontejnerski vlak Bosphorus Europe Express**. Čas potovanja bo tokrat, predvsem zaradi posebne organizacije mejnih postopkov v posameznih državah, krajši za približno 23 ur. Promocijska vožnja vlaka, ki mu bo na celotni trasi dana prednost (kot izredni prevoz), naj bi dokazala, da lahko tvorno sodelovanje in skupna volja različnih subjektov rodi uspeh, pokazala pa bo tudi naloge, za katere bo treba najti skupne rešitve.
Slovenske železnice so na podlagi pobude poslovnega sveta Pakta stabilnosti za Balkan organizirale promocijsko vožnjo kontejnerskega vlaka Bosporus Europe Express iz Ljubljane do Carigrada – Halkalija v Turčiji, z namenom, da bi vozni čas vlaka na tej relaciji skrajšali z dosedanjih več kakor 60 ur na 37 ur. Čas je eden od pomembnih dejavnikov sodobnega transporta blaga. Zato si železnice, ki sodelujejo pri vožnji Bosphorus Europe Expressa, prizadevajo skrajšati čas njegovega potovanja in s tem železniško povezavo Slovenije in Turčije narediti še bolj konkurenčno. To bodo s projektom testnega vlaka Bosphorus Europe Express, ki je danes ob 8.30 krenil z železniške postaje v Ljubljani, dosegli predvsem s posebno organizacijo mejnih postopkov v posameznih državah. Končni cilj trga projekta pa je skrajšanje voznega časa vlaka, ki vozi na tej relaciji, na 25 ur. S tem bo vožnja z vlakom bistveno konkurirala prevozu tovora po cesti, ki potrebuje za to pot 48 do 57 ur in prevozu tovora z ladjo, ki potrebuje za to pot približno 72 ur. Pri projektu sodelujejo železniški prevozniki in upravljavci infrastrukture iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bolgarije in Turčije.
Slavnostni vlak so na pot z govori pospremili generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara,državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Igor Jakomin in predsedujoči BAC, Pakt Stabilnosti za JV Evropo Goran Radman.
Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara je ob tej priložnosti povedal: “Današnji dogodek je potrditev ciljev železnic vzdolž desetega koridorja, da želijo povečati svoj tržni delež, harmonizirati in optimizirati vse tiste dejavnosti, ki na mejah predolgo zadržujejo kontejnerski vlak na poti med Ljubljano in Carigradom. Sedemintrideset ur kontejnerskega vlaka Bosphorus Europe Express je prvi korak h končnemu cilju, to je iz Ljubljane do Carigrada – Halkalija v 25 urah. V gospodarski krizi, s katero se spopadamo, moramo biti železnice inovativne in pripravljene na prihajajoče ponovne izzive. Prepričan sem, da je dosedanji letni potencial turške blagovne menjave s trgi Evropske unije, 20 milijonov ton, priložnost, ki je ne smemo izpustiti. Želimo si posluh državnih organov pri optimizaciji njihovih postopkov na mejah in tudi pri uresničevanju programov za posodobitev železniške infrastrukture na desetem koridorju.”
Državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Igor Jakomin je dejal: Slovenija, ki je posodobitev proge med Ljubljano in Zidanim Mostom ter med Zidanim Mostom in Dobovo že vnesla v svoje razvojne načrte, bo na ta način prispevala k desetodstotnemu prihranku transportnega časa. Za dosego tega cilja pa bo treba med drugim tudi posodobiti železniško infrastrukturo. Konkurenčnost železniškega prevoza v primerjavi s cestnim in pomorskim, tako zaradi krajšega potovalnega časa kot nižjih stroškov in varovanja okolja, moramo vsekakor izrabiti, in v te okvire vpeti tudi geostrateški položaj Slovenije. Ta pot nas bo pripeljala do novih trgov in nas še bolj povezala z državami Srednje in Severne Evrope na eni, ter Jugovzhodne na drugi strani.«
Tretji govornik na slovesnosti, predsednik poslovnega sosveta za JV Evropo, Goran Radman, je poudaril: “Zaradi hitrega političnega, poslovnega in ekonomskega razvoja v regiji se količina tovora hitro povečuje. Cestne in vodne povezave se bližajo mejam zmogljivosti, in izboljšanje železniške infrastrukture postaja bistveno za učinkovito čezmejno menjavo in rast ekonomije ter investicij v regiji. Skrajšanje voznih časov s 60 do 70 ur na le 25 ur bo železniški tovorni promet naredilo spet privlačnega za špediterje in podjetja. Obenem bo železnica postala konkurenčna cestnemu transportu, ki za pot med Ljubljano in Carigradom potrebuje vsaj dva do tri dni, in morskemu transportu, ki na istem koridorju potrebuje do 70 ur.”
Po odpremi vlaka so se predstavniki sodelujočih železnic pri tem projektu sestali še na sedežu Slovenskih železnic. Generalni direktor Slovenskih železnic Tomaž Schara, predsednik poslovnega sosveta za JV Evropo Goran Radman, član poslovnega sosveta za JV Evropo Ludwig Bolkov, direktor podjetja Adria Kombi Rok Svetek, predsednik upravnega odbora Železnic Srbije Zoran Anđelković, direktor sektorja za transport Železnic Srbije Dragan Grujić ter člana uprave Hrvaških železnic Predrag Zekić in Marijan Klarič so se tako danes okoli 10. ure, ko je vlak že uspešno v skladu z načrtovanim voznim redom prečkal hrvaško mejo, dogovorili, da bodo v roku dveh tednov pripravili skupen logistični poslovni model za produkt »Ljubljana-Carigrad/Halkali 25« in do 15. maja letos, ko se bodo srečali na sejmu transporta in logistike v Műnchnu, tudi potrdili usklajen poslovni model, ki bo vsem udeleženim pri tem projektu prinašal logistične in ekonomske učinke.
Prevoz tovora do Carigrada – Halkalija, operaterjev Adria Kombi in Kombiverkehr, ki storitev ponujata končnim uporabnikom iz Slovenije, Nemčije in Turčije, poteka na tej relaciji dobro leto dni, in sicer enkrat na teden. Železnice, ki sodelujejo pri vožnji Bosphorus Europe Expressa, to so Slovenske, Hrvaške, Srbske, Bolgarske in Turške železnice, si prizadevajo skrajšati čas njegovega potovanja in s tem železniško povezavo Slovenije in Turčije narediti še bolj konkurenčno. V ta namen so pred štirimi meseci začele ugotavljati možnosti za skrajšanje časa potovanja. Pri tem so se osredotočile predvsem na povečanje hitrosti na odprti progi, kolikor pač dopušča stanje infrastrukture, in optimizacijo dela na mejnih postajah. K skrajšanju časa potovanja pa bosta prispevali tudi interoperabilna večsistemska in dizelska lokomotiva, ki ju bo za promocijsko vožnjo dal na razpolago MRCE Dispolok***. Tako bo lahko promocijski vlak na cilj prispel na cilj v 37 urah. Po sedanjem voznem redu vlak prepelje razdaljo 1.577 kilometrov v nekaj več kakor šestdesetih urah. Na svoji poti prečka pet držav, zaradi različnih napajalnih sistemov – 3 kV DC, 25 kV/50 Hz – in nacionalno zaprtih železniških sistemov – le dve državi sta namreč članici EU – pa kar osemkrat zamenja lokomotivo. Vlak ustavlja na mejah zaradi administrativnih in tehničnih del železnic – opravljanje zavornih preizkusov, ponovno pisanje dokumentov – in državnih organov: carina, fitopatološki in veterinarski pregledi itd. Hitrost vlaka je treba prilagajati različnemu stanju infrastrukture oziroma »ozkim grlom« na infrastrukturi. Dvesto šestdeset kilometrov je neelektrificirane, dvesto kilometrov enotirne proge, nagib na nekaterih odsekih pa je do 29 promilov.
Promocijska vožnja vlaka, ki mu bo na celotni trasi dana prednost (kot izredni prevoz), naj bi dokazala, da lahko tvorno sodelovanje in skupna volja različnih subjektov rodi uspeh, pokazala pa bo tudi naloge, za katere bo treba najti skupne rešitve. Predvsem je treba uresničiti cilj mednarodnih sporazumov AGC, AGTC – evropska sporazuma o glavnih mednarodnih progah za konvencionalni in kombinirani promet – po katerih naj bi vlak na mejnih postajah stal največ trideset minut. To pomeni urejanje skupnih mejnih postaj, na katerih sočasno potekajo mejne formalnosti železnic in državnih organov, prevzem vlakov na zaupanje, razvoj elektronskega tovornega lista in elektronski prenos podatkov – najava pošiljk – med železnicami in carino, ki zdaj poteka po faksu in elektronski pošti, ter vpeljava interoperabilnosti z lokomotivami. Prihranek pri času potovanja bo dolgoročno dosežen tudi s predvidenimi obnovami železniške infrastrukture na vsej poti od Ljubljane do Halkalija, s katerimi bi bilo mogoče predvidoma prihraniti nekaj več kakor šest ur.
Železnice želijo povečati kakovost svojih storitev na 10. vseevropskem koridorju in s tem svojo konkurenčnost v primerjavi s cestnim prometom. Prometni tokovi med Turčijo in državami EU so priložnost in izziv, ki ga morajo železnice izrabiti. Po statističnih podatkih o blagovni menjavi Turčije z nekaterimi državami EU – s Francijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo -, ki je leta 2006 dosegla 20 milijonov ton, je bil tržni delež železnice pri prevozih tega blaga le okrog dva odstotka.
Opombe:
* Stability Pact for SEE – Pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo deluje od leta 1999, njegov cilj pa je spodbujati regionalno sodelovanje in pospeševati integracijo v evropske in evroatlantske povezave. Dejavnost Pakta stabilnosti je osredotočena na tri sklope: razvijanje demokratičnih načel in človekovih pravic, prestrukturiranje in razvoj gospodarstva v regiji ter varnost. Business Advisory Council je forum znotraj Pakta stabilnosti, katerega člani so gospodarstveniki iz držav Jugovzhodne Evrope in EU. Njegova naloga je razvijati partnerstvo med državnimi organi in gospodarstvom znotraj držav in v regiji, z namenom pospeševati vlaganja v infrastrukturo, odpravljati ovire pri razvoju trgovinskih in gospodarskih odnosov.
** Kontejnerski vlak Bosphorus Europe Express je produkt, ki sta ga trgu predstavila operaterja Kombiverkehr in Adria Kombi, z namenom povezati Turčijo z razvito mrežo intermodalnih vlakov v Srednji in Zahodni Evropi. Vlak Carigrad–Ljubljana se povezuje z vlakom od Ljubljane do Münchna, od koder lahko pošiljke v enem dnevu dosežejo vse nemške terminale pa tudi terminale v deželah Beneluksa.
*** Lokomotivi, ki ju je na razpolago za promocijsko vožnjo dalo podjetje MRCE Dispolok: Siemensova večsistemska lokomotiva »vprežni konj« je najsodobnejša lokomotiva z oznako EuroSprinter ES 64 F4. Ta tip lokomotive ima že obratovalno dovoljenje za deset evropskih držav. Opremljena je z novim evropskim sistemom ETCS. Za neelektrificirana odseka v Srbiji in Bolgariji bo uporabljena Siemensova tiha lokomotiva EuroRunner ER 20.
Predstavitveno gradivo LJ Carigrad (.ppt 7.77 Mb )
