Z izgradnjo proge med Celjem in Ljubljano je bil narejen drugi korak velikega projekta železniške povezave med Dunajem in Trstom. Prvi del, prihod vlaka na Slovensko (od Gradca do Celja), je bil uresničen tri leta prej, v celoti pa je bil projekt dokončan osem let pozneje. Projekt gradnje tako imenovane Južne železnice je za takratne razmere pomenil pravcati podvig – v gradbeniškem, arhitektonskem in najširšem tehnično-tehnološkem pogledu. Veličastni dosežki graditeljev pod vodstvom inženirja Karla Ghege so bili merljivi ne le v evropskem, temveč celo v svetovnem merilu. Hkrati pa je Južna železnica prispevala pomemben, domala neprecenljiv delež h gospodarskemu in družbenemu napredku v prostoru med osrednjo Evropo in Jadranskim morjem.
Odločitev o gradnji proge
Odločitev o gradnji proge med Dunajem in Trstom, katere del je tudi proga Celje-Ljubljana, je bila sprejeta že v začetku leta 1836, saj je bilo nujno povezati pristanišče Trst s središčem tedanje Avstrije. Avstrija je tako že zgodaj spoznala pomen železnic in je hotela glavne proge v monarhiji graditi v lastni režiji. V ta namen je bila 23. februarja 1842 ustanovljena Generalna direkcija državnih železnic na Dunaju. Po preučitvi možnih tras Južne državne železnice se je začela etapna gradnja. Najprej so zgradili bolj ravninske odseke, nazadnje odsek čez Alpe in Kras. Zadnji del, osek med Ljubljano in Trstom, je bil slavnostno izročen v promet 27. julija 1857.
Ob odprtju proge je bilo veliko slavje
Na dan uradnega odprtja proge – v nedeljo, 16. septembra 1849, je otvoritveni vlak, ki je nekaj minut po dvanajsti prispel iz Gradca v Celje, odpeljal proti Ljubljani. Vse postaje od Celja do Ljubljane so bile okrašene s cvetjem, slavoloki in zastavami. Tudi Ljubljana je pričakala vlak slavnostno okrašena. Po vsem mestu so vihrale zastave, železniška postaja pa je bila vsa v cvetju in zelenju, preplavljena z množico ljudi. Ob petih popoldan, ko sta lokomotivi Ljubljana in Triglav pripeljali vlak z gosti, so prihod pozdravili zvonovi vseh ljubljanskih cerkva in topovske salve z gradu. Ljubljančane je v imenu cesarja Franca Jožefa pozdravil nadvojvoda Albrecht, ki je v pozdravnem nagovoru kranjsko deželo označil kot »biser vladarske krone«.
Proga Celje-Ljubljana je pomemben del slovenskega železniškega omrežja
Vlak je v dežele, kamor je pripeljal, s sabo vozil blaginjo. Vse več ljudi je posredno ali neposredno našlo kruh pri železnici. Krepile so se industrija, trgovina in obrt, odpirali so nova delovna mesta … Najvplivnejši možje tistega časa so si z vsemi sredstvi prizadevali, da bi železniška proga stekla tudi skozi »njihovo« mesto. To se je pokazalo tudi v primeru proge med Celjem in Ljubljano, ob kateri leži nekaj od najbolj razvitih slovenskih industrijskih mest. Še danes pa je proga Celje-Ljubljana hrbtenica slovenskega železniškega omrežja; je del petega vseevropskega koridorja, ki povezuje Jugozahodno in Vzhodno Evropo.
Ljubljanski kolodvor po odprtju proge med Celjem in Ljubljano.
