»Ustavite se. Vlak se ne more.« je geslo preventivne akcije za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Javna agencija za varnost prometa v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravlja preventivno akcijo, s katero želi udeležence v prometu osveščati o pravilnem prehajanju nivojskih prehodov čez železniško progo.
Glavni cilji preventivne akcije, ki se začenja danes in bo trajala do naslednjega četrtka so:
- Zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih
- Zmanjšanje števila umrli in ponesrečenih na nivojskih prehodih
- Povečanje zavedanja in odgovornosti ljudi pri prečkanju prehodov
S skupno nacionalno akcijo in programom aktivnosti za povečanje varnosti na nivojskih prehodih želimo z natančno določenimi ukrepi vplivati na večjo varnost udeležencev na nivojskih prehodih in tako zmanjšati število izrednih dogodkov na nivojskih prehodih.
Novinarska konferenca o nacionalni akciji za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo
19. februarja je v prostorih SŽ potekala novinarska konferenca o nacionalni akciji za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Nacionalna akcija poteka pod geslom »Ustavite se. Vlak se ne more«.
Na novinarski konferenci so sodelovali Franc Pojbič, v.d. direktorja AVP, Andraž Murkovič iz Javne agencije RS za varnost prometa, mag. Vojko Radkovič iz Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Tomaž Willenpart iz Direkcije RS za ceste in Cvetko Staniša iz Društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije. Slovenske železnice sta zastopala Zvezdana Dolenec, Emil Lipovšek.
Vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije RS za varnost prometa Franc Pojbič je poudaril, da bomo pri reševanju problematike nesreč na nivojskih prehodih v uspešni le s sodelovanjem in skupnimi močmi.
Andraž Murkovič je predstavil akcijski načrt in izpostavil, da je problematika varnosti na nivojskih prehodih povezana predvsem z neupoštevanjem cestnoprometnih predpisov, nizko kulturo in predrznostjo nekaterih udeležencev v cestnem prometu.
Mag. Vojko Radkovič je povedal, da se udeleženci v cestnem prometu marsikdaj ne zavedajo, da so zavorne poti vlaka, zaradi teže in hitrosti s katero potuje, neprimerno daljše kot pri avtu.
Zvezdana Dolenec je poudarila, da si Slovenske železnice prizadevajo za čim manj prehodov čez železniško progo. Izpostavila pa je tudi velik pomen poučevanja in vzgoje udeležencev v prometu, ki se morata začeti že v najrosnejšem obdobju.
Zvezdana Dolenec je poudarila tudi, da je reševanje problematike nivojskih križanj vedno odgovornost več udeležencev, ne le Slovenskih železnic. Na državnih cestah so urejeni praktično vsi nivojski prehodi, številni neurejeni prehodi pa so na cestah, ki jih upravljajo občine. Pogosti so tudi primeri, ko je zelo blizu več nivojskih prehodov in njihovo zavarovanje glede na majhno število uporabnikov in visoke stroške ne bi bilo upravičeno. »V takšnem primeru se mora občina odločiti, kateri nivojski prehod bolj potrebuje in katerega se lahko ukine,« je povedala. Na podlagi takšne odločitve se najprimernejši prehod lahko celovito uredi in zavaruje, do njega pa občina zgradi povezovalno cesto. »Takšen celovit način delovanja se je izkazal kot najboljšega, saj zagotavlja najvišjo raven varnosti in je tudi najlažje izvedljiv,« je še poudarila.
Strojevodja Emil Lipovšek, ki je bil tudi sam že udeležen v tragični nesreči na nivojskem prehodu, je opozoril, da se velikokrat zgodi, da se vozniki motornih vozil obnašajo predrzno in preizkušajo svoje meje. Nekateri poskušajo celo tekmovati z vlakom in v zadnjem trenutku zapeljejo predenj, drugi, predvsem mladi, pravi Lipovšek, celo tekmujejo kdo dalj časa ostane na tirih ko proti njim vozi vlak. Dejstva pri tem pa so, da najhitrejši potniški vlak Slovenskih železnic, ki vozi tudi s 160 kilometri na uro, od trenutka, ko strojevodja zategne zavorno ročko, potrebuje dobrih 800 metrov, da se zaustavi. Tovorni vlaki, ki so navadno še večkrat težji, pa lahko zavirajo tudi kilometer dolgo.
