Slovenske železnice v skladu z zakonodajo natančno spremljajo in raziščejo vse vrste nesreč, ki se primerijo na železniških tirih. Obenem tudi skrbijo, da se odpravijo vzroki za nesreče in si tako nenehno prizadevajo za povečevanje varnosti v železniškem prometu.
Število nesreč na slovenskih progah se je letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšalo. V prvih desetih mesecih leta se je na slovenskih progah pripetilo skupaj 29 nesreč, v istem obdobju lani pa 32. Še zlasti razveseljivo je, da se oktobra na območju Slovenskih železnic ni zgodila nobena nesreča.
Največ nesreč se je pripetilo na križanjih cest in železnice. Letos je bilo takšnih nesreč 20, v istem lanskem obdobju pa 27.
V prvih desetih mesecih leta so sicer v nesrečah na območju Slovenskih železnic umrli štirje ljudje. V vseh primerih je šlo za nesreče na nivojskih prehodih, ki so bile posledica nepazljivosti pešcev ali voznikov.
Trenutno je na slovenskih progah 836 križanj ceste in železnice. Od tega je še 499 prehodov, ki so označeni s prometnimi znaki (andrejev križ), brez tehničnega zavarovanja. Število nivojskih križanj na železniških progah se iz leta zmanjšuje; še konec leta 2008 jih je bilo 932. Število prehodov brez tehničnega zavarovanja se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 100. Letos sta bila že ukinjena dva nivojska prehoda, dva sta bila zavarovana z zapornicami, na dveh pa je bil sistem zavarovanja nadgrajen. Do konca leta bodo ukinjeni še trije nivojski prehodi.
Slovenske železnice si bodo tudi v prihodnje prizadevale, kljub omejenim proračunskim sredstvom, urediti kar največ pasivno zavarovanih nivojskih prehodov, ki so označeni z andrejevim križem. Na njih se namreč zgodi več kot 70 odstotkov skupnega števila nesreč na nivojskih prehodih. Še vedno pa se skoraj 30 odstotkov nesreč pripeti na aktivno zavarovanih prehodih, kar je predvsem odraz nizke kulture prometnih udeležencev v Sloveniji.
Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu predpisujejo, da ima vlak prednost pred udeleženci v cestnem prometu. Zavorna pot težkega tovornega vlaka je namreč lahko dolga tudi en kilometer in strojevodja kljub takojšnjemu zaviranju neredko ne more pravočasno ustaviti. Zato Slovenske železnice ponovno pozivajo vse voznike, da ob približevanju železniški progi vozijo s potrebno previdnostjo in s takšno hitrostjo, da lahko pred njo varno ustavijo. Vsi udeleženci v cestnem prometu pa naj se vedno prepričajo, ali lahko varno prečkajo progo, in pri tem upoštevajo dolgo zavorno pot vlaka.
