Slovenske železnice so danes v Stekleni dvorani upravne stavbe podjetja gostile posvet z naslovom Vloga železnice v oblikovanju prometnega sistema v Sloveniji.
Zbrane je na začetku pozdravil dr. Matej Ogrin z društva za varstvo Alp, CIPRA, ki je bilo glavni organizator posveta.
S strokovnimi referati so sodelovali mag. Klemen Grebenšek z Ministrstva za Infrastrukturo, mag. Darja Kocjan z Direktorata za infrastrukturo, dr. Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete, Paul Stopper s Švicarskih železnic, Wolfgang Rauh z Avstrijskih železnic, mag. Tomaž Košič z DRI, upravljanje investicij ter Marko Peterlin s IPOP Koalicije za trajnostno prometno politiko.
V uvodu je udeležence posveta v imenu Slovenskih železnic pozdravil član poslovodstva Slovenskih železnic Milan Jelenc, ki je dejal, da SŽ pomembno prispevajo k zagotavljanju mobilnosti v Sloveniji, vsak dan zagotavljajo nemoteno oskrbo gospodarstva in s svojim delovanjem prispevajo k zmanjševanju vplivov prometa na okolje.
Slovenske železnice v povprečju prepeljejo 52 tisoč ton blaga v enem dnevu in zaradi tega je na cestah 3000 tovornjakov manj. S tem je na leto približno 300 000 ton manj emisij CO2 v ozračje. Milan Jelenc, član poslovodstva SŽ, d.o.o.
Strokovnjakom z različnih področij povezanih s transportom je Milan Jelenc predstavil temeljne podatke o poslovanju in trendih s katerimi se srečuje skupina Slovenske železnice in med drugim dejal: “Imamo videnje in imamo voljo, ne zgolj za preživetje, ampak za renesanso SŽ”.
Poudaril je še, da morajo biti SŽ nosilec učinkovitevga integriranega javnega potniškega prometa, v tovornem prometu pa še izboljševati mednarodne prevoze v začrtanem radiju okrog 500 kilometrov izven slovenskih meja.
dr. Peter Verlič, direktor Prometnega inštituta je v referatu z naslovom Priložnosti razvoja Slovenskih železnic predstavil strateška izhodišča razvoja SŽ do 2030, se dotaknil pomembnih prihodnjih projektov kot sta uvedba intergriranega javnega prometa in vzpostavljanje logističnega središča, ter se ob koncu predstavitve dotaknil tudi primerjave energetske učinkovitosti in soodvisnosti v železniškem prometu.
Po končanju del med Pragerskim in Hodošem bodo na tem odseku železniški prevozi porabili tri krat manj energije kot doslej. dr. Peter Verlič, Prometni inštitut Ljubljana
Mag. Klemen Grebenšek in mag. Darja Kocjan z Ministrstva za Infrastrukturo sta predstavila prioritetne infrastrukturne projekte v Sloveniji in strategijo razvoja prometa. Poudarila sta, da je po novi finančni perspektivi za investicije v železniško infrastrukturo sicer namenjen velik del sredstev, da pa so ta sredstva v skupnem nižja kot so bila pretekla leta.
Jože P. Damijan z Ekonomske fakultete je predstavil finančne in gospodarske vidike razvoja železniškega prometa v Sloveniji. Dotaknil se je problematike vlaganj v železniško infrastrukturo in opozoril na nevarnost, da Slovenijo – če ne bo pravočasno reagirala in zagotovila ustrezno in kakovostno železniško infrastrukturo – lahko tovorni tokovi obidejo po drugem kraku Baltsko – Jadranskega koridorja. Po njegovih besedah bi to Sloveniji lahko škodovalo na več ravneh, tako zaradi delne preusmeritve tovora z železnic na ceste, preusmeritve dela tovora v tujino kot tudi zaradi izgubljenih makroekonomskih učinkov, ki jih ima gradnja javne železniške infrastrukture.
Železniški prevozi so ključni pri oblikovanju trajnostnega transporta in morajo postati tudi hrbtenica prometnega sistema. V zadnjem času je opaziti, da se težišče prenaša s cest na železnice. Podpora EU, prebujenost na državni ravni ter volja in znanje v skupini Slovenske železnice pa so temelji za nadaljni razvoj podjetij v skupini SŽ ter prometnega sistema v Sloveniji nasploh.
