Slovenija ima v Evropi izjemno geostrateško lego. Državo prečkajo kar štirje od enajstih železniških tovornih koridorjev, ki so hrbtenica vseevropskega prometnega omrežja. V torek 17. in sredo 18. septembra so v Pretorjiski palači v Kopru predstavniki RFC 11 in Slovenskih železnic pripravili konferenco ob odprtju koridorja. Na njej so sodelovali ključni predstavniki Evropske unije, predstavniki ministrstev držav, ki jih koridor prečka, prevozniki in drugi deležniki.
Sredi januarja je z objavo vlakovnih poti začel delovati Jantarni koridor. Da bi proslavili tako pomemben mejnik za evropsko logistiko so predstavniki RFC 11 in Slovenskih železnic v Kopru pripravili konferenco ob odprtju koridorja. Na njej sodelujejo ključni predstavniki Evropske unije, predstavniki ministrstev držav, ki jih koridor prečka, prevozniki in drugi deležniki.
Sodelovali so evropska komisarka in drugi ugledni gostje
Konference ob odprtju koridorja se je udeležila evropska komisarka za promet Violeta Bulc in pozdravila povezovanje štirih držav ter rešitve, ki jih koridor ponuja pri upravljanju železniškega tovornega prometa v Evropi. Poleg nje so na konferenci specifična področja predstavljali direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc, predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, državna sekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo Nina Mauhler, predstavnikih upravljavcev infrastrukture sosednjih držav, predstavniki prevoznikov ter direktor Jantarnega koridorja Gerhard Troche in vodja uprave Jantarnega koridorja Andrea Mosóczi.
Prvi koridor, ki je ustanovljen na pobudo držav članic
Jantarni koridor je prvi, ki je bil v Evropi ustanovljen na pobudo držav članic, Slovenije, Madžarske, Slovaške in Poljske. Omenjene države so se že leta 2016 dogovorile o ustanovitvi koridorja, ki bi povezoval njihova industrijska središča s pristaniščem v Kopru. Koridor pa ima dobre povezave tudi proti vzhodu in s tem do Belorusije, Rusije in Kitajske ter krak, ki sega proti vzhodno evropskim državam, čez madžarsko postajo Kelebia v Srbijo. Iniciativo so podprli upravljavci železniške infrastrukture držav članic, železniška podjetja ter prevozniki. Leta 2016 so države članice na evropsko unijo naslovile pismo o nameri za ustanovitev koridorja, EU pa je v začetku 2017 začela postopke za uresničevanje namere. Ustanovljeni so bili organi Jantarnega koridorja, delovne skupine, One-Stop-Shop točka ipd., in koridor je januarja 2019 postal operativen.
Nižinska povezava sever-jug v središču Evrope
Jantarni koridor omogoča odlično povezavo po nižinskem terenu vzhodno od Alp, ki je nadvse primerna za tovorne vlake. Koridor je popolnoma elektrificiran in je temelj okolju prijaznega, energijsko učinkovitega transporta z nizkimi emisijami. Sodobni terminali pa v vseh državah zagotavljajo dobre pogoje za učinkovit intermodalni transport. Države in upravljavci železnic nenehno vlagajo v koridorsko infrastrukturo. Med največjimi projekti so nedavno končana elektrifikacija na Madžarskem, modernizacija in nadgradnja prog na Slovaškem in Poljskem ter v Sloveniji, obsežna dela na progi med Zidanim Mostom in Mariborom.
Povezave:
Mednarodni transportni koridorji
