Družinski vikend izleti so nekaj posebnega. So tisto, kar otrokom za vedno ostane v spominu: menjava okolja, širjenje obzorij, raziskovanje in spoznavanje novih krajev, predvsem pa čas, ko smo vsi skupaj. Vsi na isti misiji, nasmejani, radovedni in točno tam, na tistem kraju in v tistem času, z vsem srcem in glavo.
Pri nas so družinski vikend izleti po Sloveniji stalnica. Ker vemo, kje parkirati, kje jesti, kaj pričakovati in kje nakupiti vse potrebno, če slučajno kaj pozabimo. Tokrat pa smo se odločili za malo večjo dogodivščino. “Kaj pa, če bi šli v Trst?” Trst je mesto, ki v vsakem od nas zbudi vsaj malo nostalgije. Pristaniško mesto znano po dobrem shoppingu in kavi, kamor smo hodili s svojimi starši, nosimo nekje globoko v srcih. V sebi pa nosimo tudi drugačen spomin: nor promet in draga parkirnina. “Kaj pa, če bi šli z vlakom? Brez skrbi bomo, pa še za otroka bo to še večja dogodivščina.” In smo šli.
Odhod
Datum odhoda je bila sončna sobota v januarju. Že večer prej sem poklicala taxi službo in naročila taxi z dvema otroškima sedežema, ki nas bi popeljal do glavne železniške postaje (šele kasneje sem ugotovila, da celodnevna parkirnina na glavni postaji znaša samo 8€). Ob 5.30 nas je tako pred blokom pobral taxi in ob 6.00 smo z vlakom krenili proti Trstu.
Trst in kavica
Glavna železniška postaja se nahaja v samem centru Trsta. Od postaje zaviješ proti obali in se ob morju sprehodiš do nujno potrebne kavice s čudovitim razgledom na pristanišče. Mi smo za to kratko pot sicer potrebovali skoraj eno uro, saj je morala Nina raziskati dobesedno vsak kamen in rožo v tem zanjo novem italijanskem mestu.
Sonce se je sicer že kazalo, vendar je bila temperatura še prenizka za kavico na prostem, zato smo zavili v Eataly, kjer lahko tudi pozimi piješ kavico s čudovitim razgledom na pristanišče. Poleg kavice smo si privoščili še nekaj tipičnih italijanskih jedi in sladic in naredili plan za raziskovanje mesta.
Pot smo nadaljevali do Canala Grande in se ob njem sprehodili do Ponte Rosso, mosta, na katerem se lahko slikate s kipom James-a Joyce-a. Nina je pod mostom odkrila “plažo” in oznanila, da je čas za piknik. Malo smo posedeli in potem pot nadaljevali do mini tržnice ob koncu kanala, mimo kipa Giuseppe Verdija, do glavne tržnice (ki ni bila nič posebnega).
Kosilo
Enoglasno smo se strinjali, da bomo za kosilo jedli pizzo. Po hitrem pregledu na Trip adviserju, smo se odločili za pizzerijo All’ Civicosei . Pizze so bile tako okusne, da jih niti pofotkati nisem uspela. Po kosilu smo se odpravili v mini “shopping” po tržaških ulicah in se ustavili na še eni kavici in sladoledu.
Nakupovanje
Popoldan smo izkoristili za nakupovanje. Ker nisem nora na nakupovanje oblek, sem se za dlje časa ustavila le v knjigarni in na koncu še enkrat v Eataly-ju, kjer sem kupila testenine, sladice, omake in ostale italijanske dobrote za domov.
Večerni sprehod
Če smo mislili, da je do 19.00 preveč časa, smo se zmotili. Ob občudovanju večernih lučk in zadnjih fotografiranjih, smo na koncu že kar hiteli nazaj na železniško postajo.
Vožnja domov
Prijetno utrujeni in polni novih spominov, smo vožnjo z vlakom nazaj izkoristili za igranje Enke in pogovor o novih doživetjih. Nina je s tresočim glasom zaključila: “Škoda, ker moramo že nazaj, a ne?”
Še nekaj koristnih informacij
Z vlakom v Trst:
Zakaj Trst?
- pridih nostalgije,
- lep sprehod ob morju,
- hrana,
- nakupovanje,
- spoznavanje Italije.
Kaj vzeti s seboj?
- igre za na vlak (Enka, spomin …),
- malica, voda.
Kaj še videti?
- Grad Miramar (povezava z avtobusom)
- Benetke (povezava z vlakom)
